Ta noč je polna zmajev
in ti si sama, zapuščena,
obljuba je pozabljena,
še enkrat vidiš sanje, ki jih ni.
Ostala je le želja, ki boli,
tako velika,
ostal je samo vonj po tuji koži,
tako blizu...
Nobena ptica na svobodi
in telo je samo meso in kosti,
brez njega tebe ni,
ti si veter, ti si kamen, ti si ptica.
Ostala je le želja, ki boli,
tako velika,
ostal je samo vonj po tuji koži,
tako blizu...
Zdaj, ko si sama,
zdaj, ko si sama,
zdaj, ko si sama,
zdaj, ko si sama.
Vse skrivnosti so v tej sobi
in dobro veš, kaj so delale roke,
naenkrat pride jutro,
naj spodi ta strah, ki je ovit v rjuho.
Ostala je le želja, ki boli,
tako velika,
ostal je samo vonj po tuji koži,
tako blizu...
Zdaj, ko si sama,
zdaj, ko si sama,
zdaj, ko si sama,
zdaj, ko si sama.
Zdaj, ko si sama,
zdaj, ko si sama,
zdaj, ko si sama,
zdaj, ko si sama.
Zdaj, ko si sama,
zdaj, ko si sama,
zdaj, ko si sama,
zdaj, ko si sama.
Zdaj, ko si sama,
zdaj, ko si sama,
zdaj, ko si sama,
zdaj, ko si sama.
|