Zdi se, da se tla tresejo vse pogosteje, da se vse pogosteje prebujajo do nedavnega speči ognjeniki. Temu je po statističnih podatkih sodeč res tako. Med leti 1980 in 1989 je bilo v povprečju letno 108,5 potresov z magnitudami nad 6. Od leta 2000 pa do 2009 je bilo takih v povprečju 160,9. Tako je mogoče reči, da v zadnjih letih beležimo 38,9-odstotni porast potresov z magnitudami nad 6. Očitno pa so se predramili tudi ognjeniki.
Ne le potresi
Strokovnjaki opažajo takšno in drugačno aktivnost pri skoraj vseh največjih ognjenikih – v Grčiji (Santorini), Boliviji (Uturuncu), v Združenih državah Amerike (kalderi v Yellowstonu in v Long Valleyju), v Čilu (Laguna del Maule) in v Italiji (Campi Flegrei). Kdaj in če sploh bo kateri od njih izbruhnil, lahko le ugibamo. Vendar pa gre v primeru izbruha pričakovati globalne posledice.
Številni strokovnjaki kot najverjetnejše prizorišče naslednjega velikanskega izbruha omenjajo Islandijo. Ognjenik je tam nazadnje izbruhnil leta 2010, ko Eyjafjallajökull prizemljil na tisoče letov, letalske družbe pa so se zaradi astronomskih izgub lahko le križale.
Vendar pa velja ob tem omeniti, da je šlo za relativno majhen izbruh. Kakšne posledice bi lahko imel izbruh enega od večjih ognjeniških sistemov, si lahko le predstavljamo.
|
So to znanilci katastrofe? ...
